Najbolj prisotne droge med slovenskimi vozniki:

Agencija za varnost prometa je v letu 2016 izvedla raziskavo o uporabi drog med slovenskimi vozniki, katere ugotovitve so bile precej zaskrbljujoče. Skoraj eden od treh vprašanih (27 %) je že užival prepovedane droge. Kar 8 % vprašanih je pod vplivom drog že sedlo za volan. Med slovenskimi vozniki pa so najpogosteje prisotne naslednje droge: marihuana v 89 %, sledi kokain (14 %) in amfetamini (10 %), nato pa ekstazi (9 %), nore gobice (7%), LSD (7%), pomirjevala (7%) ter heroin (6 %), valij (apaurin, diazepam) (5%) in crack (5%) in metadon v 4 %. Kar vsak tretji, ki je vozil pod vplivom droge, je to počel redno (3-krat mesečno ali pogosteje).

89%

Marihuana

14%

Kokain

10%

Amfetamini (Spid, Speed)

9%

Ekstazi

7%

Nore gobice

7%

LSD

7%

Pomirjevala

6%

Heroin

5%

Vailj (Apaurin, Diazepam)

5%

Crack

4%

Metadon

Naši odvetniki za odvzem izpita zaradi opiatov brezplačno preverijo vaš primer

[]
1 Step 1
Spoštujemo vašo zasebnost
keyboard_arrow_leftPrevious
Nextkeyboard_arrow_right
FormCraft - WordPress form builder

Prepovedane droge pomembno zmanjšujejo posameznikove sposobnosti varne udeležbe v prometu. Vpliv drog na vožnjo posameznika se razlikuje od substance do substance, vse pa vplivajo na zbranost, zmožnost presoje in reakcijski čas voznika.

Droge vplivajo na to kako ljudje doživljamo resničnost, te zadeve se poznajo kot sprememba čustvovanja, vedenja in razmišljanja. Povzročajo psihično in fizično odvisnost, vplivajo na zaznavanje in predelavo informacij ter poslabšajo motorične reakcije. Lahko pa povzročijo tudi krče, tresenje, slabost, agresivnost.

Podobno kot pri alkoholu, prepovedane droge vplivajo na zmanjšanje naših sposobnosti varnega sodelovanja v prometu, zaznavo, predvidevanje in presojo ter odločanje in končne izvedbe ustreznega ravnanja.

Droge vplivajo na voznika tako, da je moteno:

  • ocenjevanje varnostne razdalje
  • ocenjevanje hitrosti nasproti vozečih vozil
  • koordinacija gibov
  • koncentracija (pozornost)
  • presoja situacij.

Droge pa pri udeležencu v prometu povzročijo tudi:

  • zmanjšanje samokritičnosti
  • povečanje pripravljenosti za tveganje
  • precenjevanje lastnih sposobnosti ponekod tudi podcenjevanje lastnih sposobnosti
  • podaljšanje odzivnega časa
  • zožanje vidnega polja.
  • možnost paničnega napada

Opis najpogostejših drog in njihov vpliva na vožnjo vozila:

Konoplja ali Marihuana oz. Trava

Cannabis Sativa L. (latinsko) je v zakonu opredeljena pod imenom konoplja. Poslovenjeno latinsko ime kanabis, tako kot poimenovanje konoplja, opredeljuje celo rastlino, z izrazom marihuana pa mislimo predvsem na posušene cvetove, liste in manjše dele stebel, ki jih najdemo na črnem trgu in so namenjeni rekreativni uporabi. Zdravilne in psihoaktivne učinke konoplje povzroča družina kemičnih spojin imenovana kanabinoidi, ki so prisotni le v rastlinah konoplje. Med njimi sta najbolj znani THC in CBD. Slednji se v zadnjih letih precej raziskuje in uporablja tudi v medicinske namene.

Učinki marihuana ali učinki konopolje oz. učinki THC-ja

Konoplja ima unikatno zmes učinkov, saj deluje kot stimulans in depresor, antipsihotik in halucinogen, lahko povzroči tesnobo ali jo zmanjša. Učinki so odvisni od različnih faktorjev, med pomembnejšimi pa je sama sorta konoplje, ki vsebuje različna razmerja kanabinoidov. Sorte, ki vsebujejo več CBD-ja načeloma delujejo bolj pomirjevalno, antipsihotično in anksiolitično (zmanjšujejo tesnobo).

Učinki marihuane na vožnjo vozila:

  • upočasni reakcije
  • zmanjša koncentracijo
  • vpliva na koordinacijo
  • slabše sledenje premikajočih se objektov
  • neodločenost

Odvzem vozniške zaradi trave:

Kazen za vožnjo pod vplivom trave oz. marihuane je vsaj 1.200 EUR in 18 kazenskih točk. Voznika se praviloma pridrži in se mu prepove nadaljnjo vožnjo. Za to kršitev je predpisan redni sodni postopek, v katerem lahko izrečejo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (predvidena kazen je 18 kazenskih točk). Enako velja pri odklonitvi strokovnega pregleda.

Kokain

Kokain (kokain hidroklorid) je močan stimulans (poživilo), ki ga s kemičnimi procesi pridobivajo iz listov grma Erythroxylon coca, ki izvira iz Južne Amerike. V najčistejši obliki je bel prašek, ki mu na poti do končnega uporabnika za povečanje mase primešajo razne škodljive in neškodljive snovi za telo (soda bikarbona, laktoza, razna zdravila…). Kokain je grenkega okusa in ima anestetični učinek. Ob njuhanju omrtviči nosno sluznico in žrelo. Primesi lahko v grobem razdelimo v dve skupini, in sicer v preproste, neaktivne snovi, ki služijo za povečevanje mase (polnila oz. v ang. cutting agents) in na drugi strani v farmakološko aktivne snovi, dodane zaradi povečevanja mase ali bolj prefinjenega načina zavajanja kupca kokaina (adulteranti). Kupci kokaina so tako dvojno zavedeni, saj plačajo več kot so kupili in so poleg tega izpostavljeni večjemu tveganju zaradi različnih aktivnih snovi, ki imajo lahko bolj toksične učinke od samega kokaina. Tak je na primer levamisol, zdravilo, ki se uporablja v veterini kot sredstvo proti črevesnim zajedavcem in ga najdemo v več kot 50% vzorcev kokaina po celem svetu. Stranski učinki levamisola so lahko: bolečine v mišicah, glavobol, vročina, nespečnost, omotičnost in krči, možna je tudi agranulocitoza, ki je življenjsko ogrožujoča bolezen.

Učinki kokaina:

Kokain v možganih povzroči, da se noradrenalin, serotonin in dopamin počasneje presnavljajo, kar pomeni, da se koncentracija teh živčnih prenašalcev v sinapsi (stik med dvema živčnima celicama, prek katerega se z živčnimi prenašalci prenašajo živčni impulzi) poveča. Noradrenalin, serotonin in dopamin imajo v telesu veliko funkcij. Odgovorni so za občutke sreče, samozavesti in vznemirjenja, preprečujejo utrujenost in povečujejo zmogljivost. Vse to so stvari, zaradi katerih ljudje sploh uživajo kokain. Poleg tega pa ti živčni prenašalci pomagajo uravnavati tudi telesno temperaturo, krvni tlak in srčni utrip, koncentracijo glukoze v krvi, spanje, razpoloženje, telesno težo, …

Učinki kokaina na vožnjo vozila:

  • pretirana samozavest
  • nepredvidljivo vedenje

Odvzem vozniške zaradi kokaina:

Kazen za vožnjo pod vplivom kokaina je vsaj 1.200 EUR in 18 kazenskih točk. Voznika se praviloma pridrži in se mu prepove nadaljnjo vožnjo. Za to kršitev je predpisan redni sodni postopek, v katerem lahko izrečejo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (predvidena kazen je 18 kazenskih točk). Enako velja pri odklonitvi strokovnega pregleda.

Amfetamini ali Spid

Spid je poživilo, ki pospeši normalno delovanje telesa in poveča budnost. Na trgu se najpogosteje prodaja v obliki amfetamin sulfata. Po navadi je v obliki belega, rumenkastega praška ali paste. Spid je običajno precej namešan (povprečna čistost leta 2019 je bila 23,5 %, ostalo so mašila), vendar je možno dobiti tudi precej čistega (v letu 2019 je bila max. čistost 97,9%). Zaradi velikega razpona čistosti obstaja nevarnost predoziranja, kar v primeru spida pomeni precej neprijeto in nevarno zdravstveno stanje.

Učinki amfetaminov

Amfetamin je poživilo. Deluje 6–8 ur, seveda pa sta moč in čas delovanja odvisna od doze, načina jemanja, telesne teže in pogostnosti jemanja. Spid naredi človeka budnega in pozornega, povzroči zmanjšanje apetita, pospeši srčni utrip, zviša krvni pritisk in pospeši dihanje. Povzroča zvišanje telesne temperature. Zvečuje energijo in pozornost, povzroča samozavestno in veselo počutje. Zaradi teh učinkov je zelo nevarna psihična zasvojenost.

Učinek amefetaminov na vožnjo vozila:

  • pretirana samozavest
  • tvegano ravnanje
  • živčnost v prometu

Odvzem vozniške zaradi amefetaminov oz. spida:

Kazen za vožnjo pod vplivom amefetaminov oz. spida je vsaj 1.200 EUR in 18 kazenskih točk. Voznika se praviloma pridrži in se mu prepove nadaljnjo vožnjo. Za to kršitev je predpisan redni sodni postopek, v katerem lahko izrečejo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (predvidena kazen je 18 kazenskih točk). Enako velja pri odklonitvi strokovnega pregleda.

MDMA in ekstazi

MDMA je entaktogena droga, ki povzroča občutke evforije, empatije in povezanosti z drugimi ljudmi. Spada v razred fenetilaminov in amfetaminov, ter deluje tako stimulativno kot tudi psihedelično. Prav tako zmanjša občutek strahu. MDMA je substanca, ki jo tesno povezujemo z elektronsko »rave« sceno, nekaj časa pa se je uporabljala tudi pri psihoterapiji (sedaj tečejo študije, ki bodo najbrž tovrstno uporabo ponovno obudile). MDMA je od 80’ let prejšnjega stoletja znan predvsem v obliki tablet oz. ekstazijev (t.i. »x«, »e«, »bombon«, »cukr« itd.), vendar se primarno pojavlja v obliki prahu oz. kristalov (t.i. »molly«, »madam«, »adam« itd.). V tem članku bomo govorili zgolj o MDMA-ju, saj je izraz »ekstazi« splošen izraz za tablete, ki se po navadi pojavljajo na parti sceni, in lahko vsebujejo različne psihoaktivne substance.

Učinki ekstazija oz. MDMA:

Delovanje MDMA v človeškem telesu in možganih je zelo kompleksno in še ne popolnoma raziskano. MDMA deluje na sproščanje različnih živčnih prenašalcev (serotonin, dopamin, noradrenalin), poleg tega pa tudi direktno deluje na receptorje, ki se nahajajo na celicah (med drugim α2-adrenergične (adrenalin) in nekatere serotoninske (5HT)). Prav tako se vpleta v sproščanje različnih hormonov: oksitocin, kortizol, antidiuretski hormon (ADH – ta je najbrž pomemben pri hiponatriemiji), itd.

Učinek ekstazija oz. MDMA na vožnjo vozila:

  • pretirana samozavest
  • tvegano ravnanje
  • hitro bitje srca
  • adrenalinsi občutek

Odvzem vozniške zaradi ekstazija oz. MDMA:

Kazen za vožnjo pod vplivom ekstazija oz. MDMA je vsaj 1.200 EUR in 18 kazenskih točk. Voznika se praviloma pridrži in se mu prepove nadaljnjo vožnjo. Za to kršitev je predpisan redni sodni postopek, v katerem lahko izrečejo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (predvidena kazen je 18 kazenskih točk). Enako velja pri odklonitvi strokovnega pregleda.

Čudežne gobe – Psilocibe

Pislocibe poznamo pod več izrazi halucinogene gobe, psihedelične gobe, psilocibke, nore gobe, čudežne gobe, … Pod pojmom nore gobe razumemo dve skupini psihoaktivnih gob. V prvo kategorijo sodijo bolj popularne gobe iz rodu Psilocybe, ki vsebujejo aktivni učinkovini psilocibin in psilocin. Psilocibin je prekurzor psilocina, kar pomeni, da se šele ob administraciji spremeni v farmakološko aktivno substanco. V drugo kategorijo pa spadajo manj popularne gobe iz rodu Amanita, ki vsebujejo ibotenično kislino in muskimol. Obe vrsti se tradicionalno uporabljata v šamanizmu in v novejših časih tudi rekreativno.

Učinki norih gob:

Učinki so zelo odvisni od doze, razpoloženja in okolja. Večje doze zahtevajo bistveno boljše psihične priprave in bolj kontrolirano/varno okolje. Največkrat navedeni učinki so: smejanje, sedacija, percepcija telesa in njegove teže, pretirano zehanje, vrtoglavica, evforija, konceptualno razmišljanje, deluzije itd.

Učinek norih gob na vožnjo vozila:

  • strah
  • videnje stvari, predmetov in vozil, ki ne obstajajo
  • slabši reakcijski čas
  • neodzivnost na nepredvidljive situacije

Odvzem vozniške zaradi norih gob:

Kazen za vožnjo pod vplivom norih gob je vsaj 1.200 EUR in 18 kazenskih točk. Voznika se praviloma pridrži in se mu prepove nadaljnjo vožnjo. Za to kršitev je predpisan redni sodni postopek, v katerem lahko izrečejo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (predvidena kazen je 18 kazenskih točk). Enako velja pri odklonitvi strokovnega pregleda.

LSD

LSD je sintetični psihedelik, ki ga je leta 1938 sintetiziral švicarski znanstvenik Albert Hofmann iz izvlečka škrlatne glavnice, glive, ki raste na rži. Med sintetiziranjem je kapljica te snovi prišla v stik z njegovo roko in kmalu je začel doživljati nenavadne pojave. Psihedelične lastnosti LSDja so v znanstvenih krogih zbudile precej zanimanja, kmalu so ga začeli sistematično raziskovati in testirati na živalih ter ljudeh. Izsledki raziskav so privedli do ideje, da bi se lahko LSD uporabljal v psihoterapiji. Vredno je omeniti predvsem delovanje češkega psihiatra Stanislava Grofa, ki je s pomočjo LSD seans pozdravil težke psihiatrične bolnike. Substanca ima zdravilne učinke zgolj v varnem in kontroliranem okolju, s prisotnostjo medicinskega osebja, v napačnih rokah je lahko zelo nevarna. Prav to se je zgodilo v 60ih letih, ko je LSD postal popularen med širšo populacijo, ki ga je začela zlorabljati. To je privedlo do tega, da so leta 1968 LSD prepovedali in ga uvrstili na seznam prepovedanih substanc.

Učinki LSDja:

Nastopijo po 30 do 120 min in trajajo od 8 do 12 ur. V veliki meri so odvisni od seta in okolice. Set je človekovo notranje stanje (razpoloženje, čustveno in miselno stanje) in stanje njegovega zunanjega sveta (okolje in odnosi z ljudmi, ki so takrat ob njem). Negativni učinki so: občutek napetosti, anksioznost, nemir, zmedenost, paranoja, psihozi podobno stanje, nespečnost, slabost, vrtoglavica, vazokonstrikcija (zoženje žil). Pri psihedelični izkušnji lahko priplavajo na dan vsebine, ki smo jih do tedaj imeli zakopane globoko v nezavednem. Če set in setting pri tem nista prava, lahko to privede do težke psihedelične izkušnje ali bad tripa. To je zelo vznemirjajoča izkušnja, ki se manifestira v raznih grozljivih občutkih in miselnih krogih, iz katerih ne najdemo izhoda.

Učinek LSD na vožnjo vozila:

  • občutek napetosti
  • živčnost pri vožnji vozila
  • paranoja
  • psihoza
  • otežena koncentracija

Odvzem vozniške zaradi LSD:

Kazen za vožnjo pod vplivom LSD je vsaj 1.200 EUR in 18 kazenskih točk. Voznika se praviloma pridrži in se mu prepove nadaljnjo vožnjo. Za to kršitev je predpisan redni sodni postopek, v katerem lahko izrečejo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (predvidena kazen je 18 kazenskih točk). Enako velja pri odklonitvi strokovnega pregleda.

Benzodiazepini

Najbolj znani Benzodiazepin so Alprazolam (tržno ime je Xanax, Helex …), Diazepam (Valium, Apaurin), Midazolam (Dormicum), Etizolam in drugi. Benzodiazepini so skupina psihoaktivnih substanc z depresorskimi učinki, ki so bili prvič sintetizirani v drugi polovici 20. stoletja. V medicini se uporabljajo kot zdravilo za lajšanje anksioznosti in podobnih težav v duševnem zdravju, pogosto pa se jih zlorablja tudi v rekreativne namene.

Učinki Benzodiazepinov:

Benzodiazepini imajo depresorski učinek na človekov centralni živčni sistem, kar pomeni, da ga upočasnjujejo (npr. povzročijo počasnejše dihanje). Učinkujejo na GABA-receptorje in imajo pomirjevalne in uspavalne učinke, zato se v medicini uporabljajo za lajšanje težav, povezanih z anksioznostjo, paničnimi napadi in nespečnostjo. Nekateri izmed učinkov so: slabšo motoriko ali izgubo kontrole nad lastnim telesom, težave s spominom in amnezijo, omotičnost in slabost, lažen občutek treznosti, kompulzivno redoziranje, sedacijo, evforijo…

Učinek Benzodiazepinov na vožnjo vozila:

  • težave s spominom, primer: kakšne luči je bil semafor, kakšna je omejitev
  • lažen občutek treznosti v primeru, da je bila oseba prej alkoholizirana
  • omotičnost
  • težava z vožnjo vozila
  • slabši refleksi

Odvzem vozniške zaradi Benzodiazepinov:

Kazen za vožnjo pod vplivom Benzodiazepinov je vsaj 1.200 EUR in 18 kazenskih točk. Voznika se praviloma pridrži in se mu prepove nadaljnjo vožnjo. Za to kršitev je predpisan redni sodni postopek, v katerem lahko izrečejo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (predvidena kazen je 18 kazenskih točk). Enako velja pri odklonitvi strokovnega pregleda.

Na naši strani uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Nastavitve zasebnosti shranjene!
Nastavitve zasebnosti

Ko obiščete katero koli spletno mesto, le to lahko shranjuje ali pridobi podatke v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzirate svoje osebne nastavitve za piškotke.

Ti piškotki so potrebni za delovanje spletnega mesta in jih ni moč onemogočiti.

Za pravilno delovanje spletne strani uporabljamo naslednje tehnične piškotke
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Onemogoči vse storitve
Omogoči vse storitve